najgloblje zareze
ne občuti nič
ničesar
tresljaje ugaša luč
steguje roke
k mrtvim zvezdam
v strašljvi tišini
želi ranljivost
podariti
preobraziti
v objem
Mokre stopnice
listje pometa
ledene kaplje
režejo lica otroku
bolečina kaže svoje zobe
nabrušene
v sveto belino
oči nemo zrejo
rdečino v laseh
noč za nočjo
težje je
brez
glasu
zvoka angela
In še naprej
šteje zareze
noč za nočjo
v odsevu sence
duša
Tale pesem, je našla svoje mesto v tiskani obliki Blogozije ( 3. MMC-jevega literarnega natečaja)
”Spoštovani,
Z veseljem vas obveščam, da se je vaš blog uvrstil med izbrana dela 3. MMC-jevega literarnega natečaja. Kot pri prvih dveh natečajih bomo tudi tokrat dela objavili v knjigi z naslovom Blogozija, tokrat z zaporedno številko 3. Ta naj bi izšla predvidoma v roku dveh mesecev.”
Tega obvestila sem bila pa reeees zelo zelo vesela. Hvala vsem še enkrat, ki prebirate moja ustvarjanja v obliki besed.
Takoj, ko izvem katera pesem se je znašla v knjigi, Vas obvestim.
Najlepši zvok, je utrip srca.
Njenega srca.
Film, ob katerem se vsakič znova razjoče srce..
Lahko me prekrije na tone puščavskega peska,
zalijejo vse dežne kaplje z neba,
tudi živo me lahko zakopljejo na dno sveta
ali pa prižgejo na najvišjem hribu na grmadi.
Karkoli lahko storijo z menoj.
Mene bosta večno vodila upanje in ljubezen,
saj njiju ne more nihče,
nihče pokončati.
Razen seveda,
jaz.
Tvoj vonj
na moji dlani
se ne razdiši nikoli.
Foto: Nada Žgank/Memento
Kaj vse še ne bodo odkrili v zvezi z DRUŽINSKIM ZAKONIKOM
http://tvslo.si/predvajaj/polemika/ava2.58867023/
Postavim te na višino
kaj pa drugega morem
upam le na sonce
da z jutrom te obsije
ob odhodu noči
te dnevu odkrijem
kaj pa drugega morem
kot pozdraviti pajka v kotu
ki vztrajno spleta
nasmeške čez obraz
upajoč
da nekdo te še imel bo rad
kaj pa drugega morem
obrniti se okrog svoje biti
pomahati ti v pozdrav
in čakati
čakati da znova se nasmeješ
razširiš roke v objem
in zlezeš dol
z vitrine
kaj pa drugega morem
srce moje
polno je radosti
